torek, 28. marec 2017

Zadnje srečanje dijakov na Poljskem

V tednu od 6. do 11. marca smo bile dijakinje Vanessa Tavčar, Urša Romžanc, Anja Hrvatič, Nika Poljanšek in profesorica Manica Seljak na zadnjem srečanju dijakov v okviru projekta InTime21 na Poljskem.


Nedelja, 5. 3. 

Našo pot na Poljsko smo v začele že zgodaj zjutraj. Nismo vedele kaj naj pričakujemo zato smo se radovedne podale novim dogodivščinam naproti. V Münchnu smo na letališču spoznale dijake iz Italije s katerimi smo z istim letalom odleteli do Krakova. Skupaj z Italijani in Avstrijkami smo se z majhnim avtobusom zapeljali do kraja Nowy Sącz. V hotelu smo pričakale svoje gostitelje.


Brnik
Krakov





















Ponedeljek, 6. 3.

Poljaki so nas pozdravili z njihovim tradicionalnih kruhom, nato pa smo vsi odtisnili svojo pobarvano roko na plakat. Za t.i. ogrevanje smo se razdelili v štiri skupine poimenovane A, B, C in D. Vsaka skupina je morala na papir narisati žival, ki se začne s črko skupine. Nato smo se v skupini dali v pare ter v paru razmislili o treh stvareh, ki so nam skupne ter jih nato s pantomimo predstavili ostalim v skupini. Po ogrevanju so nas profesorji razdelili v tri večje skupine v katerih smo delali cel teden. Naša prva skupinska naloga je bila določitev pravil skupine ter kazni za kršitelje pravil. Določiti smo morali tudi kdo bo vodil debato, kdo bo zapisovalec ter kdo bo preverjal koliko časa imamo za določeno nalogo. Pri zadnji nalogi smo morali razmisliti o problemih ksenofobije. Naša popoldanska aktivnost je bila ogled mesta.










Torek, 7. 3.

Vsak dijak je dobil listek na katerem je bil napisan en stavek povezan z nekim umorom. Vsi skupaj smo morali sodelovati in ugotoviti kdo je bil storilec ter zakaj. Nato smo spet delali po skupinah. Začeli smo z uporabo metode public achievements. Na plakat smo napisali kaj je naš glavni problem, ki ga želimo rešiti - issue, probleme, ki jih povzroča naš glavni problem - problems ter dejanja, ki jih lahko naredimo, da bomo rešili probleme - actions. Izmisliti smo si morali tudi ime in logotip skupine. Popoldne nas je polovica šla na bowling, polovica pa v sobo pobega.







Sreda, 8. 3.

V tamkajšnjem kulturnem domu smo si ogledali Shakespearovo predstavo, ki so jo odigrali poljski učenci, z naslovom Merry wives of Windsor. Po predstavi smo spet delali po skupinah ter se ukvarjali s problemi povezanimi s ksenofobijo. Popoldne nas je polovica šla v sobo pobega, polovica pa na bowling. Zvečer smo imeli zabavo s pico in filmom.
Zelo se mi je zdelo zanimivo, da so dijakinje v šoli dobile tulipan (tudi naša Vanessa) za dan žena, saj pri nas večinoma dobijo rožico le poročene ženske oz. ženske s partnerjem.






Četrtek, 9. 3.

Že zjutraj smo se odpravili na izlet v Krakov. Vreme nam ni bilo naklonjeno, a še vseeno smo videli nekaj znamenitosti tega mesta. Najprej smo si ogledali Schindlerjevo tovarno, nato pa smo imeli voden ogled mesta do glavnega trga, kjer smo imeli uro in pol prostega časa. Ko se je že stemnilo smo odšli na skupno večerjo, nato pa nazaj v Nowy Sącz.








Petek, 10. 3.

Dopoldne smo predstavili naše delo po skupinah najprej udeležencem srečanja, nato pa še dijakom poljske šole. Preden smo se poslovili od Dank smo si vsi na hrbet prilepili list papirja in vsak je vsakemu na papir napisal nekaj lepega. Za kosilo smo jedli pierogije - tradicionalno poljsko jed, ki je malo podobna žlikrofom. Popoldne smo večinoma preživeli v nakupovalnem centru.











Sobota, 11. 3. 

Žalostne, a zadovoljne smo se poslovile od svojih gostiteljic ter ostalih Poljakov. Z Italijani smo se odpeljali v Krakov, ki se nam je zdel kot čisto drugačno mesto, saj je bilo vreme zelo lepo in je bilo na ulicah veliko več ljudi kakor v četrtek. Prosti čas smo porabile za kupovanje spominkov ter za druženje z Italijani. Ob treh smo se z vlakom zapeljali do letališča. Polni novih izkušenj smo zapustili Poljsko. 











To srečanje nam bo zagotovo vsem ostalo v spominu. Spoznale smo veliko novih ljudi in razširile svoja poznanstva po svetu. Že razmišljamo o obisku svojih novih prijateljev, mogoče bomo nekega dne ponovno obiskale tudi Poljsko.


Nika Poljanšek