4. SREČANJE DIJAKOV V PIETARSAARIJU NA FINSKEM

4. SREČANJE DIJAKOV V PIETARSAARIJU OZ. JAKOBSTATU NA FINSKEM

Štirje dijaki in profesorica  gimnazije Jurija Vege Idrija smo se januarja odpravili na Finsko, kjer je potekalo srečanje projekta InTime21 Erazmus +. Konference so se udeležili dijaki iz sedmih držav (Slovenija, Poljska, Avstrija, Italija, Španija, Danska  in država gostiteljica Finska). 
Naše potovanje se je začelo 16. januarja ob sedmih zjutraj na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani. Zvečer smo prispeli v dvojezično mesto Pietarsaari (finsko)/Jakobstadt (švedsko), kjer so nas lepo sprejeli naši gostitelji. 

   
                                                         arktičen muzej Nanoq

Prvi dan smo se odpravili v muzej na prostem, kjer smo se prvič srečali z temperaturo -30°C. Niso pa nas presenetile samo temperature, ampak tudi prečudovita pravljična finska pokrajina. 
  

Merilä in zaledenelo Baltsko morje

V ponedeljek zjutraj smo si ogledali finsko dvojezično šolo in začeli z delom. Razdelili smo se v skupine in  začeli debate, katerih namen je bil najti glavne probleme v zvezi človekovega delovanja v okolju in na le-te poiskati rešitve. Hitro smo se vsi strinjali, da ljudje ne znamo pravilno ravnati z našo Zemljo. Vsaka izmed skupin si je izbrala enega izmed problemov in skozi teden poskušala najti različne rešitve zanj. Ukvarjali smo se z realističnimi in futurističnim idejami. Imeli smo ideje kot leteči avti in pranje možganov, pa tudi večje subvencije za kmetije in cenejše karte v javnem transportu.

  

Naši finski gostitelji pa so nam vsak dan pripravili tudi različne zimske aktivnosti, ki so tipične za Finsko v tem letnem času. Skupaj z dijaki iz ostalih držav, smo se udeležili drsanja, hoje po ledu, sankanja, smučanja in doživeli izkušnjo, ki je ne bomo nikoli pozabili: kombinacija finske saune in kopanja v ledeni vodi.

    

Celoten teden je bil nepozabna izkušnja. Spoznali smo nove ljudi in kulture, sklenili nova prijateljstva, pridobili nove izkušnje in se ob vsem tem zabavali in naučili veliko novega.

Mojca Lukan 

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *  *

Slovenec, Finec, Avstrijec, Poljak, Italijan, Danec in Španec sedijo v sobi ...

Zmanjšanje našega vpliva na okolje. Inovativne metode učenja v 21. stoletju. Kako preživeti -30 stopinj, ko si iz vseh strani obkrožen z ledom. Vse to bi bili možni naslovi za moje vtise Erazmus+ srečanja na Finskem. Izbrala pa sem drugačnega.

Dijaki in profesorji iz sedmih držav smo se tokrat zbrali na severozahodu Finske, natančneje dvo jezičnem mestu Jakobstad (švedsko) ali Pietarsaari (finsko). Štirje dijaki in ena profesorica smo zastopali Slovenijo in teden dni stali z ramo ob rami z oddaljenimi velikankami kot Poljska in Španija ter sosedi kot Italija in Avstrija. Čeprav smo nekaj takih srečanj že prestali je bilo to nekaj čisto posebnega, saj smo najbolj severno državo, ki sodeluje v projektu obiskali prav v januarju. Sama ideja odhoda v podnebje, ki ima na topel dan -20°C, da bi razmišljala o čemer koli drugem kot samo preživljanju dneva in noči, ter tem, da mi slina ne bi zamrznila še preden bi odprla usta mi je do te minute nerazumljiva. Izvedba pa je bila lažja kot sem se bala. Zaslugo, da me mraz ni potolkel dajem večinoma pravljični zimski pokrajni, ki me je obdajala in v katero sem se zaljubila na prvi pogled. Če me ta ljubezen ne bi ogrevala, bi me verjetno še zdaj zaledenelo z žerjavom spravljali iz ledu.

 

Sam namen s katerim smo se dijaki sedmih različnih držav zaprli v sobo pa je bil najti glavne probleme v zvezi človekovega delovanja v okolju in na le-te poiskati rešitve. Vsi smo se hitro strinjali, da ljudje z našo zemljo delamo kot s sposojenim avtom in se obnašamo kot, da imamo rezervo, ko bomo našo uničili. Čeprav smo se v zadnjih letih precej popravili, nismo niti blizu dolgoročni rešitvi. Razdelili smo se v mešane skupine in si izbrali probleme od potrate hrane do onesnaževanja zraka, nanje pa iskali realistične in futuristične rešitve. Imeli smo ideje kot leteči avti in pranje možganov, pa tudi večje subvencije za kmetije in cenejše karte v javnem transportu. Konec koncev smo le nekaj dosegli.

Spodbujanje lokalne obnovljivosti. Lepote zasnežene Finske. Še več možnih naslovov, ki pa jih vendarle nisem izbrala. Ta naslov sem izbrala, ker je po mojem ponižnem mnenju najpomembnejša funkcija takih mednarodnih dogodkov izmenjava idej med ljudmi različnih kultur. Dobili smo priložnost za potovanje na Finsko, kjer smo drsali, hodili po ledu in doživeli eno najbolj neverjetnih izkušenj mojega življenja; mešanica finske saune in kopanja v vodi z 0°C. Spoznali smo nove ljudi in njihove kulture, sklenili nova prijateljstva in se mogoče, čisto mogoče po nesreči še kaj naučili. Slovenec, Finec, Avstrijec, Poljak, Italijan, Danec in Španec sedijo v sobi ,... če želite slišati celotno zgodbo, bomo potrebovali nekaj dni.

Polona Ferjančič