DELAVNICE NA FINSKEM

V sklopu mednarodnega projekta Erasmus+ InTIME21, ki ga je gostila Finska, natančneje malo mestece Jakobstad; po finsko Pietarsaari, nahajajče se na zahodni obali, smo se srečanja udeležili štirje dijaki GJV in mati Kuna, ki je cel teden nadebudno  prežala nad nami.

Glavna tema srečanja je bil naš vpliv na okolje in zavedanje tega, da lahko vsak posameznik sam in skupaj izboljšamo naš odnos do lokalnega in globalnega okolja. S pomočjo spetnega vprašalnika o našem osebnem vplivu na okolje smo prišli do spoznanj, kako in na kakšen način bi lahko danes in v prihodnje izboljšali naš odnost do le-tega in na ta način zagotovili sebi in našim zanamcem ugodno bivanje na planetu Zemlja. 

Kot sem že omenil, so se delavnice vrtele okoli te glavne teme, znotraj katerih smo spoznavali probleme in prednosti svojega ravnanja z okoljem. Do zaključkov pa smo prišli z uporabo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo prišli do jasnih rezultatov, ki so nam povedali, da smo na dobri poti vendar pa je luč na koncu tunela še vedno le šibka brljivka v daljavi. Problemi današnje družbe so jasno znani, vendar se je zavednost te družbe, ki je bila sposobna poslati človeka na luno brez kakršnega koli racionalnega razloga,od takrat, ko je to dejansko storila le malo izboljšala. Ne zavedamo se osnovnih problemov, kot so recimo naše malomarno upravljanje z vodnimi viri, brezbrižna potovanja, na katerih sploh ne pomislimo, kakšen je naš vpliv na okolje, vsakodnevne 

vožnje z avtomobilom in tako dalje, zdi se, da se ta spisek razteza v neskončnost.

Vendar mi mladi, kovači prihodnosti, smo še zmeraj pozitivni ter smo v prav tej delavnici iskali tudi rešitve, s katerimi bi lahko rešili, ali vsaj omejili naše vsakodnevno raztresanje z neobnovljivimi viri ter zagotovili to, da bo svet obstal v tem krhkem ravnotežju.

S pomočjo te analize smo prišli do idej, kako bomo omejili porabo vode, fosilnih goriv, zmanjšali škodljive emisije plinov ter preprečili to, da se vsak dan zavržejo gromozanske količine hrane in dobro ohranjenih oblačil.

Prišli smo do realističnih in nekaterih zelo inovativnih, a hkrati na dolgi rok uresničljivih rešitev, kot so: subvencije za reciklažo oblačil (skupina je celo zasnovala stroj za menjavo oblačil po principu staro za novo), bolj učinkoviti kompostni sistemi, lebdeč/električni avtomobili z možnostjo shranjevanja energije za domačo uporabo, padale pa so tudi ideje kot so »kanibalizem«.

   

Da besede pa ne bojo ostale zgolj nekaj napisanega, smo se zavezali (vsak pri sebi), da bomo »zelene« ideje prenesli tudi na druge.

Prav zaradi tega smo se odločili,da bomo na valentinovo v sklopu mednarodnega projekta nosili ZELENA srca, da opozorimo vse, da je treba za naše okolje skrbeti in stem graditi boljši jutri.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

EKOROSK (reciklaža)

Dandanes ima Evropska Unija izjemno stroge standarde glede reciklaže ter ravnanja z odpadki, kljub temu, pa smo na našem obisku na Finskem spoznali, da Finci lahko to letvico postavijo še više.

     

V torek smo obiskali »Ekorosk«, ki je center za recikliranje in odlaganje odpadko na območju Pietarsaarija. Tam smo najprej reciklirali polno prikolico smeti in pokazali svoje znanje in pomankljivosti pri sortiranju odpadkov, nato pa nas je naš vodič, ki smo mu pravili kar »trash talker« povabil na skodelico kave ter tradicionalno finsko pecivo.

Medtem, ko smo se mi greli s kavo nam je razložil, kaj Ekorosk sploh je, kaj se trudijo tam doseči ter kaj morajo storiti sami državni in evropski predstavniki v parlamentu, da se bo situacija z smetmi na Finskem in v Evropi na splošno izboljšala. Problemi so na primer taki, da v šolah organskih odpadkov ne smejo hraniti več kot en dan (posledica le-tega je ogromna količina odpadkov, ki jih proizvede prav hrana, ki ni bila kozumirna pri dan).

Bili smo tudi deležni kritike tega, kako družba ravna z odpadki ter, kako je nekdo v trudu, da bi recikliral čimveč ostankov svojega starega Mercedesa, svoj avto razrezal na koščke in z njimi zapolnil celotno »vrečko« v ekološkem otoku (ta meri 3 metre v globino ter okoli 1.5 metrov v širino).

Torej, obdelali smo družbni vidik tega problema, vendar se je nato naš »trash talker« lotil še drugega problema, kako pripraviti podjetja do tega, da reciklirajo.

Rešitev je našel v stvari, ki jo vsa podjetja dobro razumejo. V denarju. Naprimer: en tovornjak poln meti pripravljenih na reciklažo je do 2000 evrov cenejši kot tovornjak poln z smetmi, ki niso bile sortirane. 

Po predavanju pa smo si v neverjetnih -25 stopinjah odšli ogledat sam kompleks, ki je impresiral marsikaterega od nas, za zaključek pa smo se kot skupina stehtali (rezultat je bil presenetljiv- 3 tone).

Namen obiska Ekoroska je bil, da spoznamo postopek ločevanja odpadkov ter, da se začnemo zavedat o tem, kaj se z odpadki zgodi po tem, ko jih zavržemo.

Aljaž Seljak in Lovrenc Fortuna